Krasinec je vas nedaleč od reke Kolpe, med Podzemljem in Gribljami. Stoji na starih kulturnih tleh, v senci le dva in pol kilometra oddaljenega osamelca Kučarja, kjer je že v prazgodovini stala pomembna naselbina in obvladovala prostor bližnjih obdelovalnih površin in promet po reki Kolpi.
Klasična antika
Najzgodnejšo poselitev na ožjem območju današnje vasi Krasinec se opaža v rimski dobi (1-6. stoletje n. št.). O rimskodobnih prebivalcih govori antično pokopališče, oddaljeno slabega pol kilometra jugovzhodno od današnje vasi, na ledini imenovani Na vrhu, kjer so bili odkriti antični ravninski (plani) žgani grobovi s pridatki. Tamkajšnji antični prebivalci so gotovo verjeli v prehod na drugi svet skozi ogenj in zato upepeljevali svoje pokojnike. Pepel umrlega so skupaj z manjšimi in večjimi glinenimi posodami ter nakitom umrlega pokopali na ravnem pokopališču in grob pokrili s kamnito ploščo. Antična vas pri Krasincu je bila prejkone manjša in tesno povezana z vasmi na bližnjih Borštu in Cerkvišču, ter z večjo vasjo na Otoku, kjer so bili odkriti ostanki zidanih stavb. V poznoantičnem obdobju so se te vasi gotovo tesno navezovale na dobro utrjeno naselbino v Kučarju, ki pa je bila opuščena do začetka 6. stoletja.
Novi vek
![2.2-2.3c Krasinec konec 18stoletja [Josephinische Landesaufnahme]](https://www.resortvillagemajer.si/wp-content/uploads/2021/03/2.2-2.3c-Krasinec-konec-18stoletja-Josephinische-Landesaufnahme.jpg "2.2-2.3c Krasinec konec 18stoletja [Josephinische Landesaufnahme]")
![2.2-2.3d Krasinec v zacetku 19stoletja [Franciscejski kataster]](https://www.resortvillagemajer.si/wp-content/uploads/2021/03/2.2-2.3d-Krasinec-v-zacetku-19stoletja-Franciscejski-kataster.jpg "2.2-2.3d Krasinec v zacetku 19stoletja [Franciscejski kataster]")
Nastanek vasi sega v nekoliko poznejše obdobje poseljevanja podeželja Bele krajine, tj. v 15. ali 16. stoletje. Na severnem delu vasi je bil mlin, ki ga je poganjala Kolpa; na južnem delu pa cerkev sv. Antona s pokopališčem. Mlin v Krasincu (1674) je spadal pod grad in gospostvo Vinica, in najverjetneje je pod istega gospoda spadala tudi ostala preostala vas. Mlin s štirimi kolesi je spadal med srednje velike mline Bele krajine, največji so namreč imeli po šest koles.
Skozi 19. stoletje se je vas naglo povečala in leta 1880 štela 48 hiš s 323 prebivalci. Trideset let pozneje je Krasinec sicer imel 54 hiš, vendar le 279 prebivalcev. Upad prebivalstva v zadnjih desetletjih 19. stoletja moramo povezati z izseljevanjem v Ameriko in druge dele sveta, ki je bilo značilno za Belo krajino tega časa. Do začetka 20. stoletja se je Krasinec razvil kot gručasta vas katere prebivalstvo je bilo kmečko, se ukvarjalo s poljedelstvom, posebno vzgajanjem zelenjave, vinogradništvom in živinorejo.
Vinograde so vaščani imeli na nekoliko oddaljenemu hribu Plešivica nad Adlešiči. Za gospodarstvo vasi je bila posebno pomembna prodaja različne zelenjave, še posebno se omenja čebula in zdravilna rastlina polaja (Mentha pulegium), poleg tega pa tudi prodaja perutnine in jajc. Trgovali so na sejmih v Metliki in Črnomlju, tovorili pa so tudi nekoliko dlje, v Kočevje ali v Karlovec in Ogulin na Hrvaškem.
