Dvorec Krasinec

»Ta gradiček ali plemiški sedež Crassinitz (Crassiniza po kranjsko in Krasinicha po hrvaško) leži v Srednji Kranjski ali v Slovenski marki na lepo ravnem mestu, med trgom in gradom Pobrežje in Metliko, eno miljo od Pobrežja in dve od Metlike; ista razdalja je tudi do Črnomlja, od Ljubljane pa je dvanajst milj.
Zaradi malega, toda po prikupnosti in razveseljivosti velikega gozdička, ki se mu približuje, je na pogled zelo prijeten, k čemur pa prispeva tudi reka Kolpa, ki s svojimi srebrnimi vodami šumi mimo nedaleč stran.
Zelo blizu gradička je lepa zidana pristava za živino, ki so jo zgradili šele leta 1686, potem ko je poprej zaradi zločinskih namenov nepoštenih ljudi, zlasti Vlahov, že dvakrat pogorela. In zato se človek na tem kraju ne sme preveč čuditi, če uzre rdečega petelina, ali namerno vžgan ogenj, ki so ga prižgali bodisi Turki bodisi kaka druga sodrga in ki človeku vse imetje spremeni v kupček pepela.
Med gradičkom in pristavo je tudi majhen ribnik, ki prispeva svoje po eni strani k prikupnosti, po drugi strani pa h kuhinjski službi. In da ne bomo prezrli česa, kar povečuje prikupnost kraja, moramo povedati, da stoji na sredi dvorišča lepa lipa, ki vso ploščad lepo krasi in prijetno senči s svojo zeleno listno krono. In tako je treba tu omeniti še velik golobnjak, ki privablja k sebi golobe iz gozdička in jih nato dostavlja za raženj. Vse to skupaj pa je današnji lastnik, namreč gospod Janez Adam grof Purgstall, poveljnik itd., katerega last je sedaj, lepo dogradil in sobe znotraj dal lepo poslikati v barvah.«

Iz Valvasorjeve upodobitve dvorca izhaja, da je konec 17. stoletja stavbna celota dvorca Krasinec zajemala tri zidane enonadstropne stavbe, manjšo stavbo gospodarskega pomena, golobnjak in veliko lipo na sredini dvorišča, vse skupaj pa je bilo obdano z nizkim zidom.

Prvi znani posestniki dvorca Krasinec izhajajo iz rodbine Purgstall. Zgodovina rodbine je zelo zanimiva in povezana z vsemi ključnimi obdobji deželne zgodovine. Dvorec Krasinec se je skozi 17. stoletje iz gospodarske pristave spremenil v plemiško bivališče vendar odsotnost za plemiče značilne orožarne priča, da gotovo ni imel stalnih prebivalcev. Purgstalli so na Krasincu bivali občasno, še posebno tedaj, ko so si zaželeli bolj svežega in lažjega okolja od njihovih starih gradov Krupa, Pobrežje ali Gradac, ali lova v bližnjem gozdu.

Ob začetku 18. stoletja je bil dvorec še v lasti Purgstallov, skozi prvo polovico stoletja pa je pričel naglo propadati. Ob nastanku prvega topografskega prikaza dežele Kranjske, je dvorec že večinoma propadel, zaradi česar ga zemljevid ne prikazuje kot grajsko stavbo. Ostanek starega dvorca Krasinec je na Franciscejskem katastru (ok. 1824) zajet v ledinskem imenu Maierhof (Majer).